|
Nadminuvawe na nesoglasuvawata pome|u nau~nicite i menaxerite
DRIMON proektot prepoznava deka nau~nicite ~esto `iveat vo nivniot sopstven "balon", idejno opkru`uvawe, istra`uvawe i razbirawe (soglasuvawe), bez pogolemo me{awe so sociolozite. Od druga strana menaxerite se soo~eni so problemi koi treba da bidat re{eni i dokolku merkite za olesnuvawe(nadminuvawe) treba da bidat implementirani, na{e cvrsto uveruvawe e deka verodostojni podatoci se neophodni za izborot na soodvetni merki. Kako mo`e ovie dva sveta da se povrzat, so cel da se obezbedi zaeni~ka korist?
Vo ramkite na planot od DRIMON i DRIMPOL proektite, bea odr`ani dve rabotilnici kade nau~nicite i menaxerite se sretnaa i razgovaraa za zaedni~kite problemi povrzani so istra`uvaweto i upravuvaweto so vodnite resursi. Rabotilnicite bea finansirani od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Norve{ka. Kako osnova za ovie rabotilnici bea zemeni zakonite na EU Direktivata za Vodi, i istite bea fokusirani na pra{awata kako od aspekt na nabquduvaweto na povr{inskite vodi taka i od aspekt na menaxmentot na vodnite resursi na Balkanot.
Prvata rabotilnica be{e odr`ana vo Ohrid, Makedonija, vo Juni 2005godina, a vtorata vo Kotor, Crna Gora, vo Maj 2007godina.
|
|
Mo`e li ,,nesoglasuvawata,, pome|u menaxerite i nau~nicite da bidat nadminati? |
|
|
Me|udrugoto, rabotilnicite rezultiraa so spisok od zaedni~ki usoglaseni predizvici na temi od menaxmentot so vodnite resursi i nabquduvaweto, od koi nekolku se rezgledani podolu:
- Integracijata od istra`uvaweto i menaxmentot e predizvik koj vklu~uva podgotovka na rezultati od istra`uvawata koi se korisni za menaxerite, kako i podatoci dostapni za istra`uva~ite, bez
- pari~en nadomestok. Rabotilnicite obezbeduvaat arena (prostor) za dvete grupi za podobar dialog i razbirawe na me|usebnata situacija.
- Finansiraweto e osnovnata prepreka vo izvr{uvaweto na pravilno nabquduvawe. Predizvikot e povrzan so tro{ocite za odr`uvaweto na postoe~kata oprema za nabquduvawe, obezbeduvawe na nova i sovremena oprema, dizajnirawe na soodvetna mre`a na merni mesta, kako i postoewe na mo`nost za merewe i analiza spored dovolno za~estenite merewa.
- Pra{aweto za nabavka i ~inewe na podatocite e povrzano so ‘koj pla}a’ za nabquduvaweto: Se dodeka nabquduvaweto ne e dovolno finansirano, menaxmentot ili instituciite odgovorni za nabquduvaweto, treba da obezbedat dopolnitelni sredstva od proda`ba na podatocite od nabquduvaweto. Na toj na~in proda`bata na podatoci stanuva neophodno (potreba), no istotaka i pre~ka od aspekt na dostapnost/upotreblivost na podatocite za istra`uvawe.
- Obezbeduvawe na kvalitet e va`no od site aspekti na nabquduvaweto na vodite, od terenskata rabota, rakuvawe (transport) so primeroci od voda, laboratoriski praksi i analizi, rakuvawe so podatoci, bazi na podatoci i {irewe na podatocite.
- Kvalitetot na podatocite e od vitalno zna~ewe za menaxmentot so vodnite resursi i laboratoriskite izveduvawa i zatoa tie se va`en predizvik. Opremata i obezbeduvawe na kvalitetni proceduri, se od golema va`nost, za dobivawe na poverodostojni podatoci.
- Dolgiot period na nabquduvawe i dolgata serija na podatoci se od vitalno zna~ewe, posebno za pravilen menaxment na vodnite resursi. Konfliktite na Balkanot vo 90-te i nedovolnoto finansirawe za monitoring, rezultiraa so praznini vo vremenskite serii na podatoci, kako za kvantitet taka i za
- kvalitetot na vodnite resursi. Poradi toa, neophodno e kontinuiran prodol`etok na sega{noto nabquduvawe, za da se izbegnat ponatamo{nite praznini vo podatocite. Vo isto vreme e neophodna procena na sega{noto nabquduvawe vo pogled na brojnost na merni mesta, za~estenost na merewa i parametri od analizirawa za adekvatnost i prilagodlivost so barawata na Direktivata za vodi (WFD).
- Nabquduvaweto e ~esto prisutno/neprisutno bidej}i e finansirano od proekti - koga zavr{uva proektot, zavr{uva i nabquduvaweto. Zaradi toa e predizvik da se obezbedi soodvetno i neprekinato (celosno) nabquduvawe na rekite i ezerata na Balkanot.
- Ponatamo{nite predizvici se povrzani so celi kako: ‘’zgolemen obem’’ (ograni~en broj na reki/ezera se nabquduvani, no rezultatite mo`e da bidat iskoristeni za procena na vrednostite na nenabquduvanite vodni tela), kako da se proceni dali nabquduvaweto e adekvatno/dovolno, dali podatocite se sigurni (mo`e li da im se veruva na dobienite podatocite?).
|
|
|
Od rabotilnicata vo Kotor, Maj 2007 |
|
|
|
|
|
Sliki od rabotilnicata vo Ohrid, Maj 2005 |
|
_______________________________
Published by Eva Skarbøvik, Bioforsk, 2007
_______________________________
|