Ezerata

DOMA

Prespansko Ezero

Prespanskoto Ezero grani~i so Albanija, Makedonija i Grcija. Za razlika od site drugi golemi ezera na Balkanot, toa se nao|a na najvisoka to~ka (najgolema nadmorska viso~ina) (853m) i istoto e so povr{ina od 274km². Negovata maksimalna dlabo~ina e 52.4 m.

Vsu{nost, Prespanskoto Ezero se sostoi od dve ezera, Golema i Mala Prespa. Vodata te~e od plitkoto ezero Mala Prespa kon Golema Prespa niz tesen kanal. DRIMON proektot go nabquduva nivoto na hraniva vo Golema Prespa, kako od Albanska taka i od Makedonska strana.

Najgolemata pritoka na Prespanskoto ezero e Golema Reka, koja se vliva vo ezeroto od makedonska strana. Slivnoto podra~je zafa}a povr{ina od 231 km² , a re~noto korito pominuva niz gradot Resen, najgolemoto naseleno mesto vo regionot, kako i niz nekolku drugi ruralni oblasti.

Drugi dve pritoki se Braj~inska i Kranska Reka, koi dreniraat od delovi pod {umi i obrabotlivo zemji{te na isto~niot breg (del) na Prespa. Ovie dve pritoki  vo 2004godina od strana na DRIMPOL proektot, bile nabquduvani zaradi hranivata i natalo`enite materii, a dobienite rezultati poka`ale deka rekite nosat relativno malku hraniva i ~estici koi se zadr`uvaat, i tokmu poradi toa i vo DRIMON proektot nabquduvaweto na pritokite e fokusirano na Golema raka.  Vo ovoj proekt koncentracijata na natalo`eni cvrsti tela i hraniva e nabquduvana mese~no vo tekot na 2007godina. Ezeroto nema osnoven izlez, bidej}i  podzemnite potoci i podzemnite vodi koi te~at pod planinata Gali~ica, ja nosat vodata od Prespa kon ponisko-lociranoto Ohridsko ezero.

Prespanskoto ezero se odlikuva so bogat biodiverzitet i {irok opseg na flora i fauna. Zabele`ani se sedumnaeset vidovi na ribi, me|u niv endemi~ni podvidovi, Barbus plebejus cyclolepis i diva pastrmka. Isto taka ima 11 tipovi na amfibii, 22 reptili, 45 vidovi na cica~i i nad 260 vidovi na ptici. Prespa e poznata i po retkite kolonii na Dalmatinski pelikani (Pelecanus crispus and Pelecanus onocrotalus).

Zatoa celata oblast ima internacionalno zna~ewe soglasno so Ramsar Konvencijata, vo 2002godina Premierite na Albanija, Grcija i Makedonija

zaedni~ki go objavija osnovaweto na Parkot Prespa, kako za{titena oblast, vklu~uvaj}i go Prespanskoto

Ezero i okolnite {umi.  Toa be{e prvata me|ugrani~na ekolo{ki za{tititena oblast na Balkanot.

Prespanskoto ezero grani~i so tri zemji - Makedonija, Albanija i Grcija

Skadarsko Ezero

Skadarskoto ezero e podeleno me|u Crna Gora i Albanija, i istoto ima najgolema povr{ina od site ezera na Balkanskiot Poluostrov, so varirawa pome|u 353 km² vo su{ni periodi i 500 km² vo vla`ni periodi. Povr{inata na ezerskiot sliv e okolu 5.500 km². Ezeroto e relativno plitko, so minimalna dlabo~ina od 5-9 metri i maksimalna dlabo~ina od 60. Ezeroto se protega samo 5 metri nad nivoto na moreto.

So najgolemo zna~ewe e pritokata Mora~a, koja se vleva od severo-isto~nata strana od ezeroto i slivot zafa}a golem del od teritorijata na Crna Gora, vklu~uvaj}i go i glavniot grad Podgorica. Ovaa reka e so dve pritoki,  Zeta i Cijevna/Cemi, koi u~estvuvaat so 62%  vo obezbeduvaweto na ezeroto so voda. Druga zna~ajna reka od stranata na Crna Gora e rekata Crnevica, koja te~e na jugo-isto~niot del na Crna Gora. Od stranata na Albanija, se pretpostavuva deka najinteresna pritoka, vo pogled na osloboduvawe na hraniva i sedimenti e rekata Kiri.  DRIMON proektot kaj ovie reki go nabquduva talo`eweto na hraniva i sedimenti. Kako nadopolnuvawe na ovie reki, nekolku podzemni izvori vo i vo blizina na ezeroto ja uslo`nuvaat (kompliciraat) hidrologijata na istoto, a so toa i  kalkulacijata vo vodniot bilans na ezeroto.

Za razlika od Prespanskoto, Skadarskoto Ezero ima glaven izlez i istekuva vo rekata Bojana / Buna, koja te~e od isto~niot breg na Skadarskoto Ezero do Jadransko More. Buna te~e vo ist pravec so rekata Drina i se vleva vo istata samo nekolku stotici metri podolu, poradi toa ponekoga{ istekot na voda od ezeroto  e popre~en poradi zgolemeno nivo/protok na Drina. Ova zadr`uvawe e edna od glavnite pri~ini zo{to  ezerskata povr{ina silno varira. Istata delumno zavisi i od koli~estvoto na do`dovi koi se naj~esti vo periodot od mesec Dekemvri do mesec Fevruari, no delumno zavisi i od osloboduvaweto na voda od hidrocentralite na Drina. Pri visoko vodostoj na Drina, mo`no e nejzino izlevawe vo Skadarsko Ezero.

Skadarskoto Ezero ima bogat biodiverzitet i pretstavuva `iveali{te na pove}e od 270 vidovi na ptici, od koi mnogu se i zagrozeni vidovi. Zatoa od 1995 godina, ezeroto e staveno pod za{tita na Ramsar.

Satelitska snimka od Skadarsko Ezero. Ezeroto grani~i i  e podeleno me|u Albanija i Crna Gora

Ezero Vansjo 

Ezeroto Vansjo vo Isto~na Norve{ka e tretata istr`uva~ka oblast na ovoj proekt. Edna od pri~inite zo{to ova ezero e vklu~eno vo DRIMON proektot e deka istoto zaedno so negovoto slivno podra~je bilo intenzivno istra`uvano vo poslednata dekada. Kako dopolnuvawe na istra`uvawata na limnologijata i hidrologijata na ezeroto, se i aktivnostite povrzani so socio-ekonomskite i politi~kite procesi vo slivnoto podra~je koe e od interes na DRIMON proektot.

Ezeroto Vansjo e mnogu pomalo i od dvete balkanski ezera, so vkupna zafatnina od 250 milioni m³, i so vkupna povr{ina od 36 km², dvete merewa se izvedeni na nivo na vodata od 25.5m. аsl. Ova ezero tehni~ki ka`ano pretstvuva rezervoar, so brana postavena na izlivot, vo blizina na gradot Moss, od kade rekata Moss se vliva vo Oslo Fjord, so osnovno godi{en protok na voda od okolu 11.4m³/s. Glavnata pritoka e rekata Hobol, so slivno podra~je od okolu 330 km² i so godi{en protok na voda od okolu 5.4 m³/s. Preostanatite pritoki se nekolku pomali reki i potoci, od koi 12 redovno se nabquduvaat denes.

Morfologijata na ezeroto e poslo`ena otkolku morfologiite na dvete balkanski ezera, ezeroto Vansjo e podeleno na dva osnovni sliva, so brojni ostrovi i zalivi. Ezeroto e plitko, so maksimalna dlabo~ina od 41 metar i prose~na dlabo~ina od 7 metri. Toa e edno od najbogatite ezera vo Norve{ka  gledano od aspekt na raznovidnost so ribi i `iveali{te na golem broj  vidovi na ptici. Me|utoa vo poslednite godini razvojot na sino-zelenite algi predizvikuva seriozni problemi na ezerskata `ivotna sredina.

Sevkupnoto finansirawe na istra`uvaweto na ezeroto Vansjo e dobieno od razli~ni izvori, otkolku onie na DRIMON proektot, glavno od proekt iniciran od lokalnite op{tini okolu ezeroto, nare~en ,, Vannomradeutvalget Morsa’’.

Ezeroto Vansjo vo Isto~na Norve{ka e plitko ezero so seriozni problemi od razvojot na algite. (Slika -  Eva Skarbøvik)